Zavod RS za transfuzijsko medicino

nadrejena stran Krvodajalstvo
 Osnovni podatki
 O krvi
 Dajanje krvi
 Predelava krvi
 Prenosljive bolezni
 Obiščite nas
 Izjave
 Statistika
 Vprašanja
 Slovarček
 Raziskave

Pogosto zastavljena vprašanja

Zakaj zdravniki vztrajajo pri odvzemni dozi 450 ml in ne manjši?

Po priporočilih Sveta Evrope volumen polne krvi pri enkratnem odvzemu ne sme preseči 13% celotnega volumna krvi. Da bi enak volumen krvi lahko dajali vsi krvodajalci, ki so težji od 50 kg, so določili standardni odvzemni volumen 450 ml. Za pripravo ustreznih krvnih komponent (rdeče krvne celice, krvne ploščice in plazma) potrebujemo zadosten volumen polne krvi. Če bi odvzeli manjši volumen krvi, iz nje ne bi mogli pripraviti krvnih komponent, ki bi ustrezale predpisanim standardom. V tem primeru bi morali bolniku dajati določeno krvno komponento od večjega števila krvodajalcev, kar pa pomeni za prejemnika večje tveganje za prenos nalezljivih bolezni in druge zaplete.

V kolikšnem času telo nadomesti odvzeto količino krvi?

Že med samim odvzemom krvi pride do prerazporeditve krvi v krvnem obtoku, zato krvni tlak ne pade. V nekaj urah po odvzemu se volumen krvi normalizira s prehodom tekočine iz tkiv v žilje, kri pa se pri tem razredči. V tem času je pomembno, da krvodajalec popije dovolj tekočine. Plazemske beljakovine se obnovijo v nekaj dneh, krvne celice pa se obnovijo deloma takoj s sproščanjem iz notranjih zalog in deloma s pospešenim nastajanjem novih celic v kostnem mozgu. Krvne ploščice se tako nadomestijo v nekaj dneh, rdeče krvničke pa v dveh do treh tednih. Najdlje se pri rednem dajanju krvi (večkrat letno) obnavljajo zaloge železa. Prav zaradi tega dajanje krvi ne sme biti pogosteje kot vsake 3 mesece za moške in 4 mesece za ženske.

Ali odvzem krvi znižuje visok krvni pritisk?

Dolgoročno dajanje krvi nima nobenega dokazanega vpliva na krvni tlak. Med in neposredno po odvzemu krvi lahko pride prehodno do blagega znižanja krvnega tlaka, dokler se volumen krvi ne normalizira (nekaj ur po odvzemu). Pogosteje so težave posledica zgolj počasnejšega uravnavanja krvnega tlaka pri spremembah položaja telesa, naprimer pri vstajanju se nam lahko prehodno rahlo zavrti. Krvodajalci, ki se zdravijo zaradi visokega krvnega tlaka, lahko dajo kri le, če imajo krvni tlak urejen in zdravila jemljejo redno. Odvzem krvi pri krvodajalcu z nezdravljenim visokim krvnim tlakom je lahko nevaren, saj degenerativno spremenjene stene žil niso sposobne takojšnje kompenzacije odvzetega volumna krvi.

Zakaj prihaja do slabosti med odvzemom ali po samem odvzemu krvi?

Naenkrat smemo krvodajalcu odvzeti največ 13% njegovega volumna krvi, ki ga lahko zdrav organizem brez težav kompenzira. Slabo počutje med in po odvzemu krvi je posledica slabe psihične in fizične pripravljenosti krvodajalca na odvzem krvi. Pretiran strah pred odvzemom krvi, zbod z iglo ali že samo pogled na kri lahko pri nekaterih občutljivejših ljudeh povroči refleksen padec krvnega tlaka, ki se lahko stopnjuje do izgube zavesti. V primeru nenadnega navala vročine, močnega potenja, slabosti, vrtoglavice, omotice, šumenja v ušesih ali motenj vida, se je potrebno takoj uleči v vodoraven položaj in težave naglo preidejo. Da se odvzem kvi ne bi končal s slabim počutjem pa je najbolj pomembno, da na odvzem krvi pridete spočiti, popiti morate dovolj tekočine in zaužiti nemasten obrok hrane.

Katera krvna skupina je najboljša oz. katere je največ in katere najmanj?

Od odkritja krvne skupine ABO pred 100-timi leti je danes poznanih že preko 400 krvnih skupin. Čeprav nekatere od njih danes povezujemo z določenimi boleznimi, vloga večine krvnih skupin še ni poznana. Pri transfuziji krvi dajemo bolniku običajno kri njegove krvne skupine, kadar pa to ni možno, se odločimo za zamenjavo krvne skupine. V tem primeru je najbolj ugodna krvna skupina O za rdeče krvničke in AB za krvno plazmo, saj ju lahko damo bolniku katerekoli krvne skupine. V Sloveniji ima krvno skupino A približno 40% ljudi, O 38%, B 15% in AB 7%. Približno 18% ljudi je RhD negativnih, kar pomeni, da lahko prejemajo krvi le od prav tako RhD negativnih krvodajalcev.

©  Zavod RS za transfuzijsko medicino
Zadnja sprememba: 4 02 2008 02:37:03