Zavod RS za transfuzijsko medicino

nadrejena stran Krvodajalstvo
 Osnovni podatki
 O krvi
 Dajanje krvi
 Predelava krvi
 Prenosljive bolezni
 Obiščite nas
 Izjave
 Statistika
 Vprašanja
 Slovarček
 Raziskave

Kaj se dogaja s krvjo po odvzemu

Vrečke s krvjo (kri) zložimo v centrifugo, ki vrti kri tako dolgo, da loči rdeče krvničke, bele krvničke ter krvne ploščice in plazmo. Ločimo jih s pomočjo stiskalcev (predelava).

       
kri
predelava

Tako lahko en krvodajalec pomaga več bolnikom hkrati, bolnik pa dobi samo tisto sestavino krvi, ki jo potrebuje. Tak način zdravljenja imenujemo komponentna terapija.

Vsaka krvna komponenta zahteva posebno hranjenje v posebni ohranitveni razstopini.

Rdeče krvničke (eritrociti) hranimo v posebnih hladilnikih na +4 stopinjah C, obstojne so 6 tednov. Krvne ploščice (trombociti) so obstojne pet dni na +22 stopinjah C. Plazmo globoko zamrznemo na -30 stopinj C in takšno lahko hranimo do enega leta (plazma).

eritrociti
trombociti
plazma

Ker se s krvjo lahko prenašajo tudi različne bolezni, vsako dozo krvi testiramo na zakonsko določene pokazatelje kužnosti, da izključimo kri dajalcev, ki vsebujejo povzročitelje hepatitisa ali zlatenice, AIDSa in spolne bolezni sifilis. Vso kri testiramo zato, da preprečimo možno okužbo bolnika z okuženo krvjo krvodajalca. Laboratorijske preiskave krvi so danes v popolnosti avtomatizirane in kontrolirane z računalniškimi programi, kar zagotavlja visoko stopnjo varnosti.

Kri je tekoče živo tkivo zato je z njo potrebno pazljivo ravnati. Od ustanove, kjer je kri shranjena, do bolnika je potrebno kri dostaviti v posebnih hladilnih torbah, da se krvne celice med potjo ne bi poškodovale oz. zaradi temperaturnih razlik odmrle.

©  Zavod RS za transfuzijsko medicino
Zadnja sprememba: 4 02 2008 02:37:03